Sva nesli s sestro včeraj zvečer, bilo je okrog devetih, rože na pokopališče. Pri grobu naju je čakalo presenečenje. Nekaj minut sva lovili zrak in misli. Kar stali sva tam in buljili v nekaj belega, kar ne spada tja. Po nekaj sekundah tišine in zmedenosti, in ko so se oči privadile temi sva ugotovili, da je zadeva, ki leži tam na okrasnem lubju - pes! In nikjer nobenega človeka, da bi mu pripisali lastništvo.
Pa ja ga ni kdo pustil tam z namenom, da se ga reši, ker mu njegova družba ni bila več všeč? Hmm... to bi sklepali, če bi videli, da je zanemarjen, ampak ko sva ga božali sva opazili, da je lepo rejen in z lepim kožuhom, torej so z njim lepo ravnali. Ko sva si opomogli od začetnega šoka, sem malo stran opazila plastično skledico in v njej ostanke hrane. Torej nekdo nosi hrano psu na pokopališče? Malo sva ga spraševali, čigav je, in kaj počne tam, on pa je samo užival v božanju.
Zvabili sva ga do izhoda iz pokopališča, a ko sva hoteli zapret vrata, je stekel nazaj in nama dal vedet, da je razumel, da sva ga hoteli spravit s pokopališča!
Ker nama zadeva ni dala miru, sva čez nekaj ur znova odšli na pokopališče in mu nesli ostanke od večerje, v primeru, da bi bil še tam. Pes je bil še vedno tam, vendar na drugem grobu. Pokopališki pes, madona, kaj zaboga...?! Pustili sva mu hrano v njegovi posodici in si rekli, da prideva danes po svetlem. Ko sva že odhajali pa sva opazili nekaj, česar prej nisva, zaradi teme. Meter stran od našega je grob, kamor so v teh dneh očitno nekoga pokopali. In tako sva rešili misterij pokopališkega psa in njegove skledice.
Živalca je tam, k(j)er še naprej čuva pokojnega gospodarja...
8 strinjanja, nestrinjanja, pripombe:
Wow ... saj človek bi se kar zjokal. Sem pa že slišala za take zgodbe. O psih na grobovih svojih gospodarjev. Ampak meni je to tako žalostno ...
Fak... :(
Bogi kužo...
Res zanimivo...
Ubožček, zagotovo pogreša svojega gospodarja in ga še naprej varuje, kot mu pravi njegov instinkt. Ja, za take primere sem tudi jaz že slišal, ampak nikoli da bi se zgodili tako v bližini kot se je ta :( Je pa kljub temu dokaz, kako vdane in lepe živali so psi. Mimogrede, škoda da nisi imela fotoaparat s seboj, ker prizor je moral biti res lep
Kriza! Imam kr mravljince. Psi so zakon,... do konca in naprej!!!!! Bogi!
Jutri bom šla preverit, če je še tam. Glede na to, da mu nosijo hrano verjamem, da je možno da res vztraja! Volk, dobra ideja za foto.
Živali so neverjetne, res! Od tega, da čutijo potres nekaj sekund(?) preden ga začutimo ljudje, do tega, da vdano pazijo gospodarja ob grobu.
Naš mačkon, zastrupljen, je prišel "umret" v mojo sobo, pod mojo posteljo. Od tam se ga ni dalo premaknit. Težko je dihal in se dušil. Grozno! Čudno je bilo to, da v vseh desetih letih kar ga imamo ni prišel v mojo sobo, takrat pa...
(Ne vem kako je bil zastrupljen, a ga je po enem tednu agonije rešila šele transfuzija krvi druge mačke. Od takrat naprej ga imamo še bolj radi, kosmato staro lenobo :))
Bogi kužko!
Upam da ne bo sam od zdaj naprej...!
Ubogi pesek. Ne vidim smisla v temu, da ga pustijo kar na pokopališču - mar ni to proti pravilom? Najbrž res pogreša gospodarja - pes čuti, kaj se je zgodilo.
Objavite komentar