Nikoli nisem bila na nudistični plaži. In me prav nič ne mika nudistični stil življenja in preživljanja dopusta. Z vsem spoštovanjem (in zavistjo) do nudistov, tukaj pravzaprav ne bo govora o njih.
Nekateri blogi so politični, drugi pesniški, tretji marketinški, nekateri pišejo zato, da bi drugim posredovali novice, recimo, in tako dalje. So tudi izpovedni, kakor jim rečem, in jaz jih rada berem. Tudi ni naključje, da je podnaslov mojega bloga razmišljanja in dogodivščine. Prav o tem namreč pišem. Z nekaterimi sem se celo morala prerekat o tem, kaj je prav, in kaj ne. Večinoma sem mnenja, da čisti prav in čisti neprav ne obstajata. Če se strinjam z zapisanim kolegov blogerjev, rade volje pokomentiram, in sem vesela, da si delimo enako mnenje o stvari. Vendar če kdo napiše hvalnico zadevi, ki je jaz ne maram, ga ne bom šla pljuvat, da kako lahko tako neumno in narobe misli.
Torej, prav in narobe ne obstaja, kar se tiče razmišljanj, in jaz na blog napišem bi želela napisat vse tisto, kar mislim. Nekaj avtocenzure gotovo ne škodi, o tem ni dvoma. Dejstvo pa je, da jaz napišem besedilo tako, da je čimbolj zanimivo za bralca: kdaj pa kdaj dam prednost žmohtnosti branja pred resničnostjo dogodka. Pišem, da malo vadim, ker spisov in odziva nanje od srednje šole ni več. Ker mi je pač všeč pisat. Nikoli nisem imela namena provocirat, in zapise na blogu jemljem kot dnevnik, tako časa kot čustev. Lepo ga je prebrat za nazaj!
Normalno je, če je pogovor dvosmerna komunikacija. To pa, da veste, kako razmišljam jaz, jaz pa ne, kako razmišljate vi, je no go in uničuje pogostost in kakovost mojega bloganja - vsaj takšnega, kot sem si zamislila. Vseeno bloga ne pišem kar tako, in vanj vlagam čas, predvsem pa čustva. Na živce mi gre, ko mi ob kavi prodajate moja mnenja, kot da so vaša. Celo izražena z mojimi besedami! Razumem, da se zgodi, da pravzaprav pozabite, da sem jaz avtorica nekaterih misli in izjav. Ste pač nekje prebrali. Vendar jaz moje izjave, ponavadi premišljene in skrbno napisane, dobro poznam, in mi zato ni vseeno, ko jih slišim iz vaših ust; pravzaprav so - ukradene! Ne blogu, in njegovim avtorskim pravicam, pač pa meni osebno!
Tale nudizem, razgaljanje mojih misli in sebe, je postal moteč. Ja, zato sem začela zapis s tistim o nudizmu. Želela sem sporočiti bralcem, ki me poznajo v resničnem življenju: ne želim več imeti tega odnosa z vami - jaz se razkrivam, vi pa špegate.
